Potem, ko je v vinorodnih okoliih Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, e doslej potekalo veliko tevilo predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklaveva, Lucijina, Boična, Treh kraljev, Silvestrska, Novoletna, Antonova, Preernova, Svečnična…), se jim je e predlani pridruila e ena, pa e to dodatno nenavadna.
TEFANOV GAMAY 2009 ZA IZBRANO DRUBO
Pri vinskemu vitezu in predsedniku UO OZS tefanu Pavlinjeku so v pričakovanju rojstva vnukca ali vnukinje opravili 3. tefanovo trgatev
Vse druge trgatve potekajo namreč v vinogradu, najnoveja tefanova trgatev, pa je e tretjič potekala kar na dvoriču. Ugledni prekmurski podjetnik, sicer predsednik UO Obrtno podjetnike zbornice Slovenije, tefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez, je namreč pripravili 3. tefanovo trgatev kar na dvoriču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 130 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjeki pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilnikem dvoriču.
In potem ko je predlani pozimi v Portorou postal vinski vitez pripravnik, se je tefan Pavlinjek takrat odločil za posebno trgatev, nanj pa so povabili kar stotnijo ljudi, gostov od blizu in daleč. Na letonji, 3. trgatvi je bila zraven spet najmanj stotnija trgačev, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem pa so eni trgali, drugi stiskali, tretji kuhali vinjak…, potem pa spet pokuine vin. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi s konzulom pomurskega omizja, Slovenskega reda vinskih vitezov, Francem krobarjem na čelu. In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli 100 litrov sladkega gamaja, ki je meril zavidljivih 108 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druenju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci, na čelu s kuharskim mojstrom Brankom Časarjem. Med drugim so poskusili tudi lanski letnik tefanovega vina gamay, in ga druno pohvalili. Lani so sicer stisnili nekaj manj vina kot letos. A to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letonji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po sploni ugotovitvi odlična in novi vitez jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično doolal, tako da bo tefanov gamay 2009 gotovo nael samo izbrano drubo in prave poznavalce vrhunskih vin.
Kot zanimivost kae omeniti, da so pri Pavlinjekovih na tefanovo zaman čakali vnukico ali vnukeca. Prav ta dan je hčerka Nua (partnerka nekdanjega poslanca DZ, dr. Mitja Slavinca) imela termin za porod, toda ona je raje kot v porodninico prila pozdraviti goste…
Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabih vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okroje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (vica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, juni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, vica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, vinja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en ko; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana e Rimljanom. Za malo slabe poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viki rdeče masovnice, ki da laje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvakem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni pribliek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa e nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
Besedilo in foto: O.B.
